Luka Culiberg

Hang ‘Em High

12.04.2008

Marsikomu je dobro znano veselje, ki ga imajo Japonci z vrvjo in z njeno uporabo pri povezovanju človeškega telesa. Tako imenovan shibari oziroma kinbaku je tradicionalna umetnost seksualnega povezovanja telesa, ki ima svoje korenine sicer v 15. in 16. stoletju, obdobju, ki je slovelo kot eno bolj inovativnih kar se tiče kaznovalnih in mučilnih tehnik. Seveda pa so tehnike seksualnega povezovanja dosti nežnejše in se pazljivo izogibajo vsakršnim morebitnim poškodbam.

Trenutni japonski pravosodni minister Hatoyama Kunio pa je svoje veselje z vrvjo očitno našel v tisti izvirni obliki iz 15. stoletja, torej mučenju in eksekuciji brez kakršnihkoli seksualnih implikacij. Hatoyama je namreč pravi šampion na področju izvrševanja smrtne kazni na Japonskem. Marsikdo morda niti ne ve, da Japonski pravosodni sistem sploh ima smrtno kazen, kaj šele, da jo tudi izvršuje. Najbrž tudi zato, ker je Japonska v primerjavi s svojima levim in desnim sosedom, se pravi Kitajsko in ZDA, pravi smrkavec na tem področju. A trenutni minister se očitno trudi popraviti tak vtis.

Včeraj zjutraj so se tako v tokijskem in osaškem priporu štirje novi obsojenci srečali s stvarnikom, s čimer je število usmrčenih v Hatoyamovem mandatu naraslo na 10. In Hatoyama je v službi šele od avgusta lani. S tem je tako dosegel in časovno celo presegel rekord svojega predhodnika, saj je prejšnji minister Nagase Jinen potreboval celih enajst mesecev, da je na vislice poslal deset ljudi.

In da, če niste vedeli, način izvšitve smrtne obsodbe je obešanje. Obsojenca o njegovi usodi obvestijo zjutraj na dan njegove usmrtitve in lahko si izbere še zadnji obrok. Družina obsojenca je obveščena šele po izvršitvi.

Smrtna kazen je na Japonskem tako v ponovnem razmahu, četudi je že davno nazaj, med letoma 1989 in 1993, veljal de facto moratorij na smrtno kazen in v tistem času niso usmrtili nobenega obsojenca. Minister Hatoyama pa je očitno novi Judge Adam Fenton, tisti fanatični sodnik iz filma Hang ‘Em High s Clintom Eastwoodom, v čigar mestu so bile javne usmrtitve glavna atrakcija.

A film je jasen v svojem sporočilu. Začne se z linčanjem glavnega junaka, ki ga skupina “vigilantov” obtoži umora in ga obesi - po krivici. Ker pa svojega “pravičniškega” dela ne opravijo dobro, junak preživi in se odpravi na maščevalni pohod. Toda, drugače kakor bi pričakovali, Jed Cooper pravice ne vzame v svoje roke, temveč svoje rablje polovi v imenu zakona kot novi zvezni šerif, in jih pripelje pred sodišče sodnika Fentona. Pri tem pa Cooper spozna, da je Fenton vseeno malce preveč vnet v svojem pošiljanju prestopnikov na vislice, ko v svoji pravičniški gorečnosti obsodi na smrt dva mladoletna fanta, ki ju je Cooper pripeljal pred sodišče, da bi jima bilo pravično sojeno. Zgodba, torej, o pravici, kaznovanju in smrti, ki se sprašuje o človečnosti smrtne kazni in njeni smotrnosti nasploh. A ne pozabimo, to se dogaja na tako imenovanem “divjem zahodu”. Japonska pa naj bi že davno nazaj opravila s svojo “divjostjo”.

(Zapis je ponatis objave tule)

V kategoriji miks